Tehtnice in uteži

Ni ustreznejšega lekarniškega pripomočka, ki bi bolje simboliziral delo v lekarni, kot je tehtnica. Že stoletja so bile tehtnice zaradi točnosti tehtanja in občutljivosti najpomembnejši instrument pri lekarniškem delu. Točnost tehtanja je bila odvisna tudi od uteži. V stoletjih zmede glede uteži in neenotnosti merskih enot so uporabljali že skoraj pozabljene enote. 

Polna pest (pugnus plenus), polna dlan (manus plena), za oreh polno (nux plena), za jajce polno (ovum plenum) in žlička (ligula) so bile običajne enote tako v lekarnah kot tudi na tržnicah. Nikolaj iz Salerna je v XIII. stoletju prvi določil najmanjšo lekarniško mersko enoto gran, izhajajoč iz teže pšeničnega zrna. Leta 1555 so v pomembnem trgovskem mestu Nürnberg določili nürnberške lekarniške enote, ki so bile do leta 1872 v uporabi tudi v naših lekarnah, ko so uvedli enotni decimalni sistem kot ga imamo še danes.

Nürnberške lekarniške enote:

Funt   =   12  unč     =   358,31808   g  

Unča   =   8  drahem     =   29,85984   g  

Drahma     =   3  skruplov     =   3,73248   g  

Skrupel   =   20  granov     =   1,24416   g  

Gran        =   62,208  mg      

Nürnberške vstavne uteži. Njihova skupna teža je 4 funte. Uporabljali so jih za tehtanje drog in substanc z blagim učinkom.