Farmadent odgovarja

Gotovo se vam je že neštetokrat porodilo vprašanje, ki se je nanašalo na vaše zdravje, pa niste vedeli, na koga naj se obrnete? Tokrat boste svoja vprašanja lahko naslovili tudi na nas, kjer vam bodo v sodelovanju z našimi strokovnjaki nanje tudi v najkrajšem možnem času odgovorili. Prav tako pa bomo redno objavljali najbolj pogosta vprašanja, vezana na letni čas in težave, s katerimi se takrat soočajo ljudje.

Vprašanja nam lahko pošiljate na farmainfo@farmadent.si.

POGOVARJALI SMO SE Z …

Prim. Srečko Rutar, dr.med.spec.,

zdravnik v splošni ambulanti Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Kako gledate na zimo in zimski čas iz zdravstvenega vidika. Je to čas, ko se število bolnikov znatno poveča, so bolezni bolj pogoste …?

»V zimskem času se število, predvsem akutnih bolnikov, poveča za približno 30 odstotkov. Čim dlje zima traja in čim hujša je – več je bolezni. Nastaja vitaminski deficit, kri se prerazporedi iz perifernih telesnih tkiv k notranjim organom in dovzetnost za bolezni se bistveno poveča. Tudi vitaminska prehrana (sadje, zelenjava) ni tisto, kar je včasih bilo, saj je vsebnost vitaminov v živilih nižja manj in niso enako kakovostni (hladilnice, dolgi neustrezni transporti in podobno). Za približno 20 odstotkov se poveča število obiskov zaradi poslabšanj ali zapletov kroničnih bolezni. Znano je namreč, da med decembrom in marcem umre največ ljudi s kroničnimi boleznimi.«

Kaj je tisto, za čemer ljudje v te času najpogosteje zbolijo?

»Zdravi ljudje v zimskem času najpogosteje zbolijo zaradi akutnih bolezni, predvsem virusnega in redkeje bakterijskega porekla, kot so pljučnice, bronhitisi, angine, vnetja ledvic, ušes in podobno. Slednje pa so v bistvu zapleti bolj neustreznih ukrepov bolnika (prestajanje bolezni na nogah, neresno samozdravljenje) kot morda posledica neustreznega zdravljenja zdravnikov. Zdravniki žal še vedno prepogosto sežemo po antibiotikih, kot je to potrebno. Seveda smo pogosto pod pritiskom bolnikov, saj je po splošnem mnenju bolnikov dober zdravnik le, če za vsak virusni prehlad predpiše antibiotik. S takšnimi ukrepi ustvarjamo odporne seve bakterij tako, da je farmacevtska industrija resno zaskrbljena, saj v razvojni perspektivi ni na vidiku novih vrst antibiotikov. Gotovo pa je zimski čas zanesljivo tisto obdobje, ko se zaradi že povedanega poslabša okoli 30 odstotkov kroničnih bolezni, ki se žal večkrat končajo s poslabšanjem splošnih stanj ali celo s smrtjo.«                                                                

Ali menite, da je toliko bolezni – opp. prehladov. – v tem času predvsem zaradi slabe preventive ljudi ali kaj je temu vzrok?

»Rekli smo, da je zimski čas, čas prehladov in če pomislimo, kaj je temu vzrok lahko na prvo mesto gotovo postavimo slabo preventivo. Ljudje se trmasto držijo neustreznih prehranjevalnih navad, še bolj se zadržujejo od jutra do večera v toplih foteljih pred RTV aparati, stanovanj sploh ne prezračijo, zadnje čase svoje naredijo tudi računalniki in krog je sklenjen.Zelo, zelo redki ljudje se pozimi primerno oblečejo in gredo za uro ali dve na svež zrak, namesto k zelenjavi in sadju se še bolj zatečejo k mastnim govejim juham, svinjskim pečenkam in podobno. Pri nekaterih osebah s kroničnimi boleznimi pa so vzroki v spremembah prerazporeditve krvi v organizmu, posledice sprememb delovanja nekaterih pomembnih organov, največ pa doprinese spremenjeno delovanje žlez z notranjim izločanjem.«

Kaj so nasveti, ki jih najpogosteje dajete ljudem pozimi?

»Odgovor na to vprašanje sledi iz odgovora na prejšnje vprašanje. V šali včasih pravim, da zapojem pesmico o zdravem načinu življenja. Spremeniti je torej potrebno slog življenja: svetujem redne sprehode v toplih oblačilih, spremenjena oziroma enaka prehrana kot poleti, telovadba in razgibavanje tudi v stanovanjih, preživljanje časa pred televizorji in računalniki naj bo primerno odmerjen, stanovanja je treba dnevno vsaj 2-krat prezračiti, vendar ne v času megle in smoga itd.«

Kdo je najslabše odporen v tem času; so to ženske, otroci, …?

»Po mojih dolgoletnih izkušnjah so gotovo najslabše odporni otroci, čeprav je to najverjetneje posledica tega, da je otroka najtežje disciplinirati v gornjih ukrepih. Otrok v nekaj urah zboli, v enem do dveh dneh običajno ozdravi in bolezen skoraj nikoli ne preide v kronično ali dolgotrajno.Na drugem mestu so gotovoženske, sajtradicija veleva, da so te delavke v službi, kuharice, perice, likarice, brisalke prahu, neprimerno oblečene, odnašajo smeti v smetnjake in še kaj bi se našlo. Edina dobra stran je, da za poležavanje pred televizorjem ne najdejo časa, so pa preutrujene in takšen organizem je najbolj dojemljiv za bolezen. Sem spada tudi veliko starostnikov, ki jim je gibanje onemogočeno ali vsaj težje omogočeno. Organizem je že sicer načet, mnogi organi pa pri boleznih bolnikov s kronično boleznijo  delujejo še bolj spremenjeno, številni bolniki so slabokrvni, v krvi pa se pretaka največ snovi, ki so osnova odpornosti organizma (na primer povečano število levkocitov je prva in najpomembnejša obramba organizma).«

Se potrošnja zdravil sedaj poveča? Menite, da je to prava pot ali bi ljudem raje svetovali bolj naravne stvari, kot so limona, čaj …?

»Poraba zdravil se gotovo zelo poveča, saj je to logična posledica povečanega števila bolezni. Pogosto je vsaj delno posledica zapletenega odnosa zdravnik-bolnik, ko so bolniki skoraj užaljeni, če za virusno okužbo ne dobijo antibiotika. Neredko grešimo tudi zdravniki, saj je v praksi včasih le ob kliničnem pregledu težko razlikovati virusno od bakterijske okužbe. Pri starejših in pri bolnikih s kronično boleznijo je tudi doktrina zdravljenja malce drugačna (zaradi možnih resnih zapletov se pogosteje odločimo za antibiotično zdravljenje). Zanesljivo pa je, da vsaj večina zdravnikov na prvo mesto postavlja naravne izdelke, kot so čaj, limona, sredstva, ki jih lekarne prodajajo brez receptov. Iz svoje dolgoletne prakse pa ocenjujem, da ljudje tega ne jemljejo resno, niti te ne poslušajo.«

Kako pa ocenjujete stanje po letih. Je bilo npr. Leta 2009, 2010 manj bolezni in katerih ali se zdi, kot da je z leti vse več ozaveščenih ljudi in zato manj bolezni, kot so prehladi ipd.?

»Po mojem mnenju splošna zbolevnost sploh ne pada, bolezni v zimskem času je vse več, morda je to tudi posledica podaljševanja življenjske dobe. Včasih se sprašujem kaj bo čez 10 ali več let, če bo šel trend podaljševanja življenjske dobe navzgor, kot to opažamo sedaj. Sredstev za zdravstveno zavarovanje bo vse manj, zbolevnost bo šla še navzgor, rakastih obolenj bo vse več. Samo še ta podatek, da danes v Sloveniji za rakom umre vsak peti bolnik, čez deset let pa bo vsak tretji. Strinjam pa se, da osveščenost ljudi rahlo narašča, vendar ima to žal vpliv le na mlajšo populacijo in na pojavnost prehladnih obolenj, ki tudi sicer ne predstavljajo nekega večjega zdravstvenega problema.«